Zadnje čase sem opazila, da moje telo ni mirno. Občutek sem imela, da sem neprestano nervozna. Ko pa sem čutila ta nemir tudi ponoči, ko sem spala, sem vedela, da moram nekaj narediti. To je bilo težko obdobje zame, ker sem čutila, da to ne bo dobro. Vedela sem, da moram nujno nekaj narediti za svoje počutje. Najprej sem začela s sprehodi. Ne bom rekla, da mi ni pomagalo, vendar ne dovolj. Vedela sem, da moram še naprej iskati rešitev za dobro počutje in tukaj je prišla meditacija.
Začela sem tako, da sem vsako večer pred spanjem poslušala določeno meditacijo. Tako sem videla, da sem spala malo boljše. Vedela sem, da bi se morala bolj posveti temu, a nisem imela časa. Enostavno sem vedela, da zvečer prehitro zaspim, da bi mi meditacija pomagala. Tako se moje počutje še vedno ni izboljšalo. Imela sem dobre in slabe dneve. Najbolj pa me je skrbel ta nemir in pozabljivost. Vedela sem, da je za vse to kriv stres. Kako naprej?
Veste tisto, ko se začnete ukvarjati z določeno stvarjo in ti potem pride nekdo nasproti. Tako je meni prišla tisti trenutek v življenje nova oseba. In to je bila oseba, ki ji meditacija ni bila tuja. Ona je bila tista, ki je vodila meditacije. Tako sem začela hoditi na meditacije, da bi se pozdravila in predsvem pozdravila svoj nemir in strah. Ne vem, zakaj sem imela v sebi toliko strahu. Ugotovila sem, da je moje telo nervozno ravno zaradi strahu.
Morala sem delati na tem. Meditacija, ki sem jo izvajala počasi skoraj vsaki dan, mi je začela pomagati. Ko sem čutila, da se moje telo umirja, sem šele videla, kako zelo sem bila narobe. Danes mi je meditacija del dneva, nikoli je ne izpustim in lahko rečem, da sem spet oseba, kot sem bila včasih. Strah počasi izginja.