Danes me je prešinila misel. Nekaj let nazaj, so postale popularne plastificirane kartice. Tako je naprej začela ena trgovina nuditi neke posebne ugodnosti in svoje popuste. Kartico pa si dobil če si se včlanil v njihov klub. Tako so potrošniki dobili občutek pripadnosti določeni trgovini, in zato se za konkurenčne trgovine niso toliko odločali. Nato je to videl naslednji trgovec, in ker je videl da zadeva pije vodo, je svoj mali klub uvedel tudi v svoje poslanstvo. Tako je naenkrat vsaka trgovina imela svoj mali klub ki je ponujala ugodnosti za svoje zveste kupce. Včlanitev je bila velikokrat brezplačna. Le poredko, je bilo kje da si moral plačati članarino za takšne ugodnosti.
To je v praksi potrošnika zgledalo tako, da ga je blagajničarka vprašala po njihovi kartici, ta pa je veselo prikimal in 10minut na blagajni iskal pravo kartico, saj je imel ogromno kartic še od ostalih trgovin katerim je pripadal. Danes, ko so se teh kartic že vsi naveličali, in je zares le v redkih primerih, da se ta zvestoba dejansko še kje upošteva, potrošnik blagajničarki navadno razlaga da kartico sicer ima, ampak zraven pove še celo zgodbo, ki traja 10 minut o temu zakaj on te kartice trenutno res nima s sabo. Moram reči da danes ni nič drugače.
Pri spletnih nakupih, je bilo najprej tako, da če si si potegnil njihovo aplikacijo, si dobil še nekaj popusta, saj svoje potrošnike usmerjajo v uporabo aplikacije bolj, kot pa v spletne brskalnike. Valda pobereš dol, da dobiš tistih 10% popusta, oziroma brezplačno poštnino. Zelo malo hodim po trgovinah. Ampak danes me je na koncu nakupa, blagajničarka dala letakec s QR kodo, da si poberem njihovo aplikacijo, v tem času sem dobila še nekaj obvestil aplikacij od družbenih omrežij… …