Arhiv novic iz leta 2017
31. 12. 2017

Danes objavljen članek v časopisu Delo. Vprašanje, če vse to upoštevajo snovalci naše energetske preobrazbe. Žal ne kaže, da gre v to smer.

 http://www.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/elektroenergetika-prihodnosti-ndash-kako-kdaj-in-za-koliko-denarja.html

                                                                                                                                                                                                                           14.12.2017
 

 
Podpisi proti vetrni energiji

Revija Schleswig-Holstein - 04.12.2017 19:30 ura

V Nemčiji dve civilni iniciativi sta zbrali skoraj 50.000 podpisov proti nadaljnji širitvi vetrne energije. Podali sta pobudo za spremembo pogojev za postavitev vetrnih elektrarn.
Obstoječi stanovanjski predpisi so namreč temeljili na standardu, ki je popolnoma zastarel in se nanaša na vetrne elektrarne s skupno višino 30 metrov. Vendar pa so današnje naprave visoke do 200 metrov in veliko gl
asnejše, ker imajo tudi večji premer rotorja.

www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/47000-Unterschriften-fuer-Windkraft-Volksinitiative,windkraft908.html  
 
                                                                                                                                                                                                                               09.12.2017

                                                      
 

 
Nemčija ukinila subvencije za nakup električnega vozila Tesla S. Nemški vladni uradniki so končno prišli do spoznanja, da je popolnoma nesmiselno financirati s subvencijami tako drage avtomobile. Musk seveda to zanika.

http://www.zerohedge.com/news/2017-12-01/germany-ends-tesla-model-s-subsidies-massive-blow-companys-government-funded-busines

                                                                                                                                                                                  03.12.2017
 

 
Pismo, ki ga je napisal mag. Tomaž Ogrin  za časopis Večer  v pismih bralcev, na temo vetrnih elektrarn.






                                                                                            02.12.2017
 

 
Tudi na Hrvaškem razkrivajo velike lumparije glede VE, in tudi tam hočejo utišati tiste, ki o tej veliki zablodi niso tiho.

vijesti.hrt.hr/365741/hep-i-vjetroelektrane-kako-su-deseci-milijuna-odletjeli-u-vjetar

www.express.hr/top-news/muljaza-sa-strujom-kako-u-vjetar-ode-21-milijarda-nasih-kuna-7545
                                                                                                                                                                                                                             30.11.2017

 

 

Foto

Delež vetrne energije v Nemčiji v porabi energije za leto 2016. Kljub 30.000 vetrnicam je delež vetrne energije le 2,1% . Uspeh, da te kap!                                                                                                                                                                                                                       21.10.2017

 

 

Foto


Lep prikaz svetovne energetske bilance. Obnovljivi viri predstavljajo 13%  energentov. Vendar pozor!  Skupaj vetrne in sončne elektrarne predstavljajo le 0,7 %. Velik uspeh ni kaj.













  


                                              19.10.2017



 

 
No, pa se je zgodilo tudi v naši bližini!

vijesti.hrt.hr/409061/pala-vjetroelektrana-pedeset-metara-celika-zguzvano-poput-papira
 
                                                                                                                                                                                                                        08.10.2017
 

 
Video vreden gledanja in poslušanja.
Tako predstavo pripravljajo naši " investitorji " na področju Krasa.


www.youtube.com/watch?feature=share&v=5z3dowyuT1M&app=desk

                                                                                                                                                                                                                        04.10.2017
 

 
Ugotovitve in opozorila varuhinje človekovih pravic glede hrupa,  na sestanku s predstavnik Direktorata Ministrstva za okolje. 

 S predstavniki Direktorata za okolje o hrupu
21.09.2017 13:27
Kategorija: Delovanje in dogajanj Varuhinja človekovih pravic 
Vlasta Nussdorfer se je v četrtek, 21. 9. 2017, z namestnico dr. Kornelijo Marzel ter svetovalkama Varuha Jožico Hanžel in Sabino Dolić v prostorih Varuha sestala s predstavnikoma Direktorata za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP), in sicer z mag. Tanjo Bolte, generalno direktorico direktorata in Tonetom Kvasičem, vodjo Oddelka za okolje v Sektorju za okolje in podnebne spremembe.

Razpravljali so o Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje (v nadaljevanju: Uredba), Operativnem programu varstva pred hrupom (v nadaljevanju: OP) ter o problematiki nizkofrekvenčnega hrupa. 

V zvezi s pripravo nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje je Varuh poudaril, da gre za že tretji osnutek Uredbe (predhodna dva sta bila zaradi številnih pripomb javnosti umaknjena), ki je tudi tokrat deležen številnih kritik tako civilne kot tudi strokovne javnosti. Uredba je bila v javni obravnavi med 31. 3. in 3. 5. 2017, trenutno pa je še vedno v pripravi na MOP-u. 

Predstavnika Direktorata za okolje sta pojasnila, da so na MOP-u že preučili pripombe javnosti in da je Uredba pripravljena za medresorsko usklajevanje. Kakšen bo nadaljnji potek priprave in sprejema predmetne Uredbe, pa ni možno napovedati, saj je to odvisno zlasti od rezultatov medresorskega usklajevanja. Poudarila sta, da bodo stališča do mnenj in pripomb javnosti objavljena v skladu z veljavnimi predpisi, ko bo Uredba sprejeta in objavljena. 

V zvezi s problematiko dolgotrajnosti priprave Operativnega programa varstva pred hrupom, kjer ima Republika Slovenija že večletne zamude in kar prav tako obravnava Varuh, sta mag. Bolte in g. Kvasič pojasnila, da je priprava OP v zaključni fazi, da bo pripravljen do konca meseca oktobra, predvidoma novembra pa sledi javna obravnava. 

Tako pri Uredbi kot pri OP Varuh ugotavlja, da zgodnjega vključevanja javnosti pri pripravi omenjenih dokumentov praktično ni bilo. Zato na tem mestu ponovno opozarjamo na potrebo po pravočasnem vključevanju javnosti, kar je bil tudi eden izmed zaključkov udeležencev 4. Mednarodne konference: Okolje in človekove pravice, ki je v organizaciji Varuha na Ljubljanskem gradu potekala 15. 9. 2017, in kar predstavlja tudi temelj demokratičnega odločanja. 

Ker Varuh vedno pogosteje prejema tudi pobude, ki se nanašajo na problematiko nizkofrekvenčnega hrupa (zlasti iz vetrnih elektrarn), smo se v zaključku sestanka dotaknili tudi te teme. MOP nam je v namreč že v odgovoru iz leta 2015 pojasnil, da se zavedajo problema, da obstoječi slovenski predpisi še nimajo določb, ki bi med drugim opredeljevale minimalno razdaljo med vetrnimi elektrarnami in stanovanjskimi objekti ter da sta v zvezi z reševanjem te problematike Ministrstvo za infrastrukturo in MOP že pristopila k aktivnostim. Sestali so se z Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in predlagali skupno reševanje problematike, predvsem v zvezi s prenovo zakonodaje, ki ureja področje hrupa. Takrat so pojasnili še, da bodo novi predpisi, v kolikor bodo strokovne študije pokazale, da je to področje treba posebej urediti, vključevali tudi področje nizkofrekvenčnega hrupa. Ker osnutek nove Uredbe teh področij ni vključeval, nas je zanimalo, kako tečejo aktivnosti na omenjenem področju.

Predstavnika Direktorata sta pojasnila, da se na MOP-u trenutno s temi vprašanji ne ukvarjajo, zato nova Uredba nizkofrekvenčnega hrupa ne vključuje. Glede na to bo Varuh na omenjenem področju intenziviral svoje aktivnosti in na odgovorne (zlasti Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za zdravje) naslovil ustrezne poizvedbe. Gre za aktualno tematiko, na katero moramo v prihodnosti biti ustrezno pripravljeni. Rešitve pa terjajo tudi predvidena umeščanja novih parkov vetrnih elektrarn v prostor.

                                                                                                                                                                                                 25.09.2017
 

 
V Nemčiji so pričeli razmišljati drugače. Predlog zakona o razdalji vetrnih elektrarn predvidena razdaljo najmanj 1,5 km od bivališč. V istem predlogu zakona je tudi prepoved umeščanja vetrnih elektrarn v gozdna območja.

renews.biz/108504/german-state-plans-15km-setback/
                                                                                                                                                                            19.09.2017
Zanimivo razmišljanje g. Alkalaja na temo podnebnih sprememb. Končno povedano kakšna je realna slika na tem področju!

novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/59b938ee770f7/miso-alkalaj-vsemu-navkljub-se-naprej-to-trdi-ne-vreme-ni-ponorelo

                                                                                                                                                                                                                          18.09.2017
 

 
Na Švedskem po opravljenem inšpekcijskem pregledu med koncem leta 2015 in začetku 2016 je sledila prepoved prodaje vetrnih elektrarn desetim proizvajalcem od dvanajstih.
Seznam proizvajalcev, ki jih je doletela prepoved: Enercon, GE, Senvion, Siemens, Dongfang, GAMESA, Vestas, Sinovel, NORDEX in Eno). Zagrožene so milijonske kazni.

www.nyteknik.se/energi/tio-av-tolv-forbjuds-salja-kraftverk-6868532

                                                                                                                                                                                                                           11.09.2017
Kratko in jedernato obrazloženo kakšna zabloda je tako imenovana zelena energija!

www.youtube.com/watch?v=TGFq_9Mj0co                                                                                                                          27.08.2017
 

 

Tilos in obnovljiva energija: Zeleno ni poceni 


Če bi nas kdo vprašal, ali smo pripravljeni za zeleno, obnovljivo elektriko naslednjih 40 let plačevati po 115 evrov na osebo na mesec oziroma za štiričlansko gospodinjstvo 460 evrov na mesec, in to samo za odplačilo investicije (torej brez stroškov vzdrževanja), bi se večina Slovencev najbrž razburila, da je to močno predrago. A v resnici bomo kot člani EU prav toliko plačali – vendar ne zase, ampak za prebivalce grškega otoka Tilos.

(Foto: Joanna Kakissis)
TILOS
Mišo Alkalaj
5. avgust 2017 5. avgust 2017 14:55

Iz tiskane edicije Dnevnika
 
Raj na Tilosu
Otok med bolj znanima Rodosom in Kosom se morda zdi običajen sredozemski kup kamenja, a se lahko pohvali s 150 vrstami avtohtonih ptic in selivk ter z več kot 650 vrstami rastlin. Na Tilosu stalno živi 500 ljudi. Danes dobiva Tilos elektriko po podmorskem kablu z okoli 450 kilometrov oddaljenega otoka Kos in domačini se pritožujejo, da je preskrba nezanesljiva, kar je še posebej velik problem v turistični sezoni.
Prebivalci so ustanovili neprofitno podjetje Tilos Park, ki naj bi otoku zagotovilo lasten obnovljiv vir električne energije. Zgradili so manjšo vetrno elektrarno in se prijavili za subvencije iz fondov EU za obnovljive vire. Tako bodo v naslednjih letih kot pilotski projekt EU zgradili še polje fotovoltaičnih celic in skupaj z vetrno elektrarno ga bodo priključili na akumulatorski sistem (ki bo hranil energijo za čas, ko fotocelice/vetrna elektrarna ne proizvajajo dovolj). Cena? Malenkost: po predračunih 15 milijonov evrov (kar bo najbrž preseženo), večino tega seveda plača EU, torej mi vsi.
Od tod izračun v uvodu. Če predpostavimo, da bi si lahko teh 15 milijonov evrov izposodili po ugodni letni obrestni meri 3,5 odstotka in jih odplačevali mesečno 40 let, bi obrok znesel 115 evrov na prebivalca oziroma 460 evrov na štiričlansko gospodinjstvo. In to je znesek brez stroškov vzdrževanja, ki bodo obsegali najmanj zamenjavo akumulatorjev, ki ne zdržijo kaj več kot pet let.
Mediji, ki se navdušijo nad vsako okoljevarstveno iniciativo, so skorajšnji povsem zeleni Tilos seveda opisovali z vsakovrstnimi presežniki - a brez gornjega izračuna. In če bi otočani morali sami odplačati začetno investicijo, se projekta tudi ne bi lotevali. A če veliko večino stroškov plača EU, se poseg seveda izplača – morda bodo polja fotovoltaičnih panelov, ki bodo pokrivala kamnita pobočja otoka, privabila še več ekološko zavednih turistov. Otočani celo obljubljajo, da bodo v novi ekoturizem integrirali begunce, ki so danes nočna mora EU.
V novembru 2016 je svet obletela podobna okoljevarstveno spodbudna novica: otok Ta‘ū (Ameriška Samoa) je v celoti opustil fosilna goriva, saj je zagnal solarno elektrarno nazivne moči 1,4 MW s Teslovim akumulatorskim sistemom, ki lahko shrani za 600 kWh energije. Kar se na prvi pogled niti ne zdi tako nemogoče, saj na tem 44,32 kvadratnega kilometra velikem otoku živi samo 790 ljudi (podatek iz leta 2010), področje pa je le 14º nad ekvatorjem, torej tam ogrevanja nikoli ne rabijo. Cena? Malenkost: osem milijonov ameriških dolarjev.
Podoben izračun kot v primeru otoka Tilos nam pove, da bi samo investicijo (brez vzdrževanja!) ob 3,5-odstotni letni obrestni meri otočani 40 let odplačevali s po 39 dolarjev na osebo oziroma 155 dolarjev na štiričlansko družino mesečno. Ampak jim seveda ne bo treba – strošek bo plačala vlada ZDA, torej vsi njeni davkoplačevalci.
Toda vlada Ameriške Samoe je uradno obvezana objaviti vse stroške projekta. In na njenih uradnih straneh najdemo podatek, da so v tej investiciji v 100-odstotno obnovljivo energijo za otok Ta‘ū zajeti tudi trije novi dizelski generatorji Cummins po 275 kW. Samo za okras? Strokovnjaki za elektrotehniko znajo izračunati, zakaj: ker akumulatorji ne morejo hraniti dovolj električne energije za nemoteno nočno preskrbo, zato bodo večino porabe pokrivali »umazani« dizelski generatorji.
Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo. (Lk 23, 34)
Gornja primera lepo ponazarjata, s kakšnimi zelenimi uspehi se lahko hvalijo politiki in okoljevarstveniki: brez izračuna konkretnih stroškov se lahko zdi, da so projekti ekonomsko utemeljeni (obnovljivi viri so brezplačni, mar ne?). A v resnici velikanske stroške take obnovljive energije plačajo drugi, po navadi vsi davkoplačevalci okoljsko zavedne države – vsi tisti, ki si kruh in denar za davke služijo na podlagi »umazanih« virov energije.
Kar nam tudi pove, da je lahko »prehod na obnovljive vire energije« vedno le projekt v korist majhne elite – kajti velika večina bo morala služiti ob premogovnih in jedrskih elektrarnah, da bo lahko plačala zeleni raj za redke.
V ZDA je večina že izvolila predsednika, ki je obljubil, da takega »socializma za bogataše« ne bo več podpiral.

                                                                                                                                                                                                                 19.08.2017
 

 
Živela energetska revolucija! Ne, hvala, je predraga! Članek objavljen v Dnevniku!

Izdatno subvencionirana vlaganja v izkoriščanje obnovljivih virov energije so v zadnjih letih korenito spremenila razmerja na trgu električne energije. Dogajajo se tektonske spremembe, na katere nihče, niti države, ki na plečih potrošnikov spodbujajo prehod na obnovljivo prihodnost, ni računal. Cene električne energije na veleprodajnih trgih padajo, potrošniki pa plačujejo vse dražje položnice.

Kdaj bo v resnici odklenkalo termoelektrarnam, velikim onesnaževalkam okolja? (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)
ALTERNATIVNE ENERGIJE
Barbara Hren
19. avgust 2017 19. avgust 2017 0:02


 
Če se peljete po Bavarskem, ne morete zgrešiti neštetih vetrnih elektrarn, ki se impozantno dvigajo proti nebu. In neštetih solarnih farm, ki so v zadnjih dveh desetletjih prekrile južna pobočja te hribovite pokrajine. Nemci so v zadnjih dveh desetletjih korenito spremenili svojo energetsko bilanco. Po zadnjih podatkih država iz obnovljivih virov energije zadovolji že približno tretjino vseh potreb po električni energiji in ta delež naj bi se po ambicioznih načrtih do leta 2050 zvišal na najmanj 80 odstotkov.
Cilj je sam po sebi hvalevreden, vendar Nemcem povzroča nemalo (finančnih) sivih las in vzbuja resne pomisleke o ekonomski dobrobiti tako imenovanega energetskega obrata – Energiewende. Energetska revolucija se je izkazala za precej dražji šport, kot so si Nemci sprva predstavljali, obsežne subvencije pa se niso prelile v učinkovitejše tehnologije. Vsaj ne v nemški industriji. Medtem ko cene električne energije na veleprodajnih trgih upadajo, nemška gospodinjstva iz leta v leto na položnicah videvajo vse višji prispevek za obnovljive vire energije. Od leta 2000 do danes se je cena kilovatne ure električne energije podražila že za skoraj dvakrat.
Kaj se dogaja? Ali ne bi morala iti obnovljiva prihodnost z roko v roki z nižjimi stroški za potrošnike? Konec koncev sta veter in sonce zastonj… Kje v procesu se je zataknilo, da je električna energija iz obnovljivih virov za končnega potrošnika toliko dražja od energije iz klasičnih virov energije?
Brez visokih subvencij investicij ne bi bilo
Razlog za vse višje stroške električne energije v Nemčiji je preprost – subvencije. Ko je nemška vlada leta 2000 uzakonila Energiewende, je vsem, ki so bili pripravljeni na svoje strehe instalirati sončne celice ali na polje postaviti vetrno elektrarno, obljubila fiksno ceno odkupa električne energije v prihodnjih 20 letih. Sončne in vetrne elektrarne so začele rasti kot gobe po dežju. Kako tudi ne, ko pa so ob vse nižjih stroških izgradnje in z zagotovljenim prednostnim odkupom energije dobički poleteli v nebo. Nemčija se je tako znašla v zanimivem paradoksu. Medtem ko cene električne energije na veleprodajnem trgu upadajo, gospodinjstva domov dobivajo vse višje račune za električno energijo. Davek za obnovljive vire energije na položnici zajema že 40 odstotkov vseh davkov in se po dostopnih izračunih ne bo znižal še vse tja do leta 2025.
Gospodinjstva, ki morajo plačevati stroške prehoda na obnovljivo prihodnost, sicer ne tarnajo kaj dosti. Rezultati anket kažejo, da kljub vse višjim stroškom več kot 95 odstotkov Nemcev še vedno podpira energetsko revolucijo. Čeprav jih skoraj 40 odstotkov meni, da bi strošek prehoda morali zmanjšati. Da je z Energiewende nekaj hudo narobe, se je zavedela tudi nemška vlada. A pravzaprav šele potem, ko je zgroženo ugotovila, da subvencije odtekajo v roke vse cenejših in tehnološko naprednejših kitajskih in indijskih proizvajalcev sončnih panelov. Nemška industrija solarnih elektrarn je, lahko bi rekli, zaspala na dobičkih, ki so jih ustvarjali z radodarnim državnim programom.
Zaradi stroškov subvencij, ki že presegajo 20 milijard evrov na leto in naj bi na vrhuncu dosegli tudi 30 milijard evrov na leto, je Nemčija v zadnjih letih močno spremenila pravila igre. Korenito je oklestila postavke odkupa električne energije, omejila nazivno moč novih elektrarn in za izgradnjo elektrarn z večjimi zmogljivostmi uvedla pravilo najnižjih vstopnih stroškov. To je sicer znižalo stroške investicij v obnovljive vire energije, a hkrati so investicije, še posebej v fotovoltaiko, drastično upadle. Od leta 2013 do leta 2016 se je število novih solarnih elektrarn zmanjšalo za kar 80 odstotkov. Ali, kot ugotavljajo v nemškem centru za aplikativne študije Fraunhofer v enem svojih zadnjih letošnjih poročil: »Nemška energetska transformacija je in bo še naprej zahtevala obsežne investicije v sončne in vetrne elektrarne. A ob današnjih tržnih cenah se niti multimegavatna solarna elektrarna, kaj šele manjše elektrarne, ki jih gospodinjstva postavljajo na strehe, ne more kosati s stroški proizvodnje električne energije v starejših jedrskih elektrarnah in elektrarnah na premog. (…) V Nemčiji so notranji stroški fotovoltaičnih elektrarn višji od stroškov v klasičnih elektrarnah.«
Stroški bodo še naraščali
In to ne velja zgolj za Nemčijo. Gre za svetovni fenomen ali, če želite, problem. Po podatkih Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) so povprečni stroški sončnih elektrarn v celotni življenjski dobi, kljub precejšnjemu tehnološkemu napredku in padanju cen investicij, še vedno bistveno višji od stroškov proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv (glej grafikon). To deloma velja tudi za vetrne elektrarne, nekatere od teh pa so, odvisno od regije in postavitve, stroškovno že konkurenčne »klasičnim« elektrarnam.
Razlogov za še vedno trajajočo stroškovno nekonkurenčnost obnovljivih virov energije (predvsem solarnih elektrarn) je veliko. Na eni strani visoko ceno vzdržuje še vedno neučinkovita tehnologija pretvarjanja sončne energije v električno. Medije v zadnjih letih sicer polnijo naslovnice o rekordih, ki jih inovatorji podirajo pri povečevanju izkoristka, a ta je v primerjavi s preostalimi tipi elektrarn še vedno skromen. V laboratorijih, kjer so pogoji za pretvarjanje sončne energije v električno idealni, je raziskovalcem doslej uspelo izkoristek že komercializiranih tehnologij povečati za dobrih 26 odstotkov (razmerje med vhodno in izhodno energijo), v razmerah zunaj laboratorija pa se ti izkoristki v povprečju še vedno gibljejo med 15 in 20 odstotki. To je precej pod izkoristki preostalih virov, ki se gibljejo med 95 odstotki (hidroelektrarne) in okoli 36 odstotki (jedrske elektrarne), medtem ko so vse preostale vrste elektrarn nekje vmes.
Z optimizmom nas na drugi strani lahko navdaja podatek, da raziskovalci ne počivajo in da nove tehnologije, ki so za zdaj sicer omejene na laboratorije in še praktično niso bile komercializirane, dosegajo tudi do 46-odstotne izkoristke. Na trgu danes prevladujejo silikonski solarni paneli, prebijajo se paneli iz tankih filmov, v laboratorijih pa velike upe vzbujajo paneli iz kristalov perovskita. Material je zanimiv predvsem zaradi dejstva, da ga je mogoče ukrivljati in zaradi transparentnosti instalirati na praktično vse površine, tudi okna. Pozitiven je tudi podatek, da cene solarnih panelov strmo padajo. Samo v Nemčiji so cene od leta 1990 do danes padle za 90 odstotkov. Velja pravilo, da se cena solarnih panelov zniža za okoli 24 odstotkov ob vsaki podvojitvi proizvodnje panelov.
A prihodnost ni le rožnata. Nemška izkušnja kaže, da je lahko prehiter prehod na obnovljive vire energije tvegan šport. Problem ni le nizka učinkovitost, ampak tudi dejstvo, da nestabilni obnovljivi viri energije, kakršna sta veter in sonce, ne zagotavljajo stabilnega vira električne energije. Pri tem se operaterji omrežja soočajo z več težavami. Ker imajo obnovljivi viri prednost pri dostopu do omrežja, morajo ob presežkih klasičnim proizvajalcem omejevati dostop do omrežja. To pa pomeni strošek, saj morajo proizvajalcem poravnati stroške za nedobavljeno, a sicer »naročeno« energijo. Podobno velja, če operater ustavitev proizvodnje naloži upravljalcem obnovljivih virov energije. Ti imajo namreč zakonsko zagotovljen odkup vse proizvedene električne energije po fiksnih cenah.
Ob povečevanju deleža obnovljivih virov energije se bodo te težave le še povečevale, stroški pa naraščali. Pri tem velja opozoriti tudi na dejstvo, da bodo morali klasični viri električne energije še kar nekaj časa, če ne vedno, zagotavljati rezervo ob velikih izpadih proizvodnje zaradi deževnih in brezvetrnih dni. To pa prav tako pomeni dodaten strošek za potrošnike; nedobičkonosno obratovanje bo nekdo pač moral plačati.
V zadnjih letih industrija vlaga veliko denarja v povečanje učinkovitosti baterij, da bi te hranile dovolj velike količine presežkov električne energije, ki jih proizvajajo solarne in vetrne elektrarne ob ugodnih vremenskih razmerah. Eden od pionirjev na tem področju je podjetje Tesla, ki že postavlja razmeroma dovolj zmogljive litijeve baterije. A z vidika ekonomičnosti so, kot ugotavljajo številne študije, mehanične baterije (kot je na primer črpalna elektrarna na Kalu nad Kanalom) še vedno korak pred litijevimi baterijami. Seveda s to omejitvijo, da jih je mogoče uporabljati le na nekaterih območjih, medtem ko litijeve ali katere druge baterije te omejitve nimajo, imajo pa seveda cenovne omejitve.
Stroški nastajajo tudi zaradi ne dovolj zmogljivega prenosnega omrežja – ocene o potrebnih vlaganjih v infrastrukturo v Nemčiji, ki bo predvsem povezala severne proizvajalce (predvsem vetrne elektrarne) z južnimi potrošniki (zlasti industrija), navajajo desetine milijard evrov. Obnoviti ali na novo zgraditi bi morali kar več kot 5000 kilometrov vodov. Redispečiranje električne energije zaradi tovrstnih težav nemške potrošnike stane okoli 400 milijonov evrov na leto, stroški pa bi po ocenah stroke lahko že do leta 2020 narasli na milijardo evrov. Nemčijo oziroma predvsem njena gospodinjstva (veliki industrijski porabniki so oproščeni plačila dajatev za Energiewende, a kljub temu plačujejo električno energijo po eni najvišjih cen v EU) je energetska revolucija do leta 2015 stala okoli 150 milijard evrov, do leta 2025 pa naj bi strošek narasel na kar 520 milijard evrov.
V Deutsche Bank, ki je nedavno objavila analizo možnosti izpolnitve okoljskih ciljev, ki si jih je država zastavila z Energiewende do leta 2020 in do leta 2050, med drugim opozarjajo, da država ni definirala, kako drag prehod na obnovljive vire energije je ekonomsko še vzdržen. »Vlada je zapisala le, da morajo cene energije ostati dostopne in da prehod ne sme ogrožati konkurenčnosti nemške industrije. Nikjer pa ni opredeljeno, kako visoko lahko naraste cena električne energije za gospodinjstva in industrijo, kako visoki so lahko stroški dajatev in kakšni so lahko stroški omrežnine, da so še dostopni.«
To je še posebej problematično zato, ker Nemčija ne bo izpolnila enega ključnih ciljev programa – znižanje izpustov ogljikovega dioksida za 40 odstotkov med letoma 1990 in 2020. Do leta 2015 ji je uspelo izpuste toplogrednih plinov znižati za 28 odstotkov, vendar se v zadnjih letih izpusti le počasi nižajo in večina izračunov kaže, da državi zastavljenega cilja ne bo uspelo doseči. Upravičeno je torej tudi vprašanje okoljske učinkovitosti sicer nič kaj poceni programa.
Roko na srce, ob vseh izračunih o stroških prehoda na obnovljive vire energije je več kot relevantno vprašanje upoštevanja stroškov posameznih vrst elektrarn z vidika onesnaževanja okolja. Večina izračunov, ki smo jih omenili, teh eksternih stroškov ne vključuje, in sicer gre za stroške, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov (tako zaradi kurjenja premoga kot zaradi izpustov, ki nastajajo pri proizvodnji sončnih celic in litijevih baterij) ter degradacija okolja zaradi izkopavanja rudnin, tudi litija, ali zaradi onesnaževanja pri razgradnji vseh teh komponent. Po nekaterih dostopnih izračunih bi se notranji stroški posamezne vrste elektrarne ob upoštevanju teh eksternalij zvišali tudi za 40 odstotkov in več, še posebej pri klasičnih fosilnih elektrarnah.
Popularnost lignita spet narašča
Tudi rešitve teh težav so na papirju videti boljše kot v realnosti. Če se znova vrnemo v Nemčijo – povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov energije, ki imajo mejne stroške proizvodnje praktično nič (energenta, torej sonce in veter, sta zastonj), je na veleprodajnem trgu električne energije povzročilo izrivanje dražjih virov energije. A na nesrečo Nemcev so s trga odpadle okolju relativno prijazne plinske elektrarne, ostale pa so termoelektrarne, ki jih poganja poceni, a okolju neprijazen rjavi premog. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer poleg popolnega zaprtja jedrskih elektrarn nedavno napovedala tudi zmanjšanje uporabe premoga v proizvodnji elektrike in postopno popolno zaprtje termoelektrarn. A vsaj srednjeročno bodo termoelektrarne, ki jih poganja poceni lignit Severnega Porenja-Vestfalije, obratovale najmanj kot rezerva za izpade novih virov.
Zaradi že prej omenjenega ironičnega učinka obnovljivih virov energije na cene in s tem ekonomičnost klasičnih elektrarn je v Nemčiji ponovno bolj privlačno kurjenje lignita (rjavega premoga), ki pa je z vidika izpustov ogljikovega dioksida daleč najbolj umazan kurilni element. Razmere na trgu so se tako zelo spremenile, da premogovniška družba RWE načrtuje povečanje zmogljivosti izkopa lignita v dveh največjih rudnikih v državi. Ob dejstvu, da Nemčija s pomočjo fosilnih goriv še vedno proizvede največ električne energije (samo z lignitom četrtino), to nikakor ne gre v prid siceršnjim ambicijam Nemčije glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.
Kdo bo plačal stroške brezplačne elektrike?
Trg električne energije doživlja tektonske premike, še posebej zaradi obsežnega subvencioniranja izkoriščanja obnovljivih virov energije. Vsekakor bodo v tej novi energetski revoluciji nekateri poraženci in drugi zmagovalci. Za zdaj vse kaže, da so z vidika financiranja novih tehnologij poraženci potrošniki in velikani stare elektro-industrije. Z (r)evolucijo na trgu samo po sebi sicer ni nič narobe. Gre za ponavljanje že znane zgodbe o umiranju zastarelih in rojevanju novih tehnologij. Problem je seveda v tem, da danes še ne vemo, ali se bo visoka finančna stava na točno določene tehnologije pridobivanja električne energije (fotovoltaika in vetrne elektrarne) resnično poplačala. Nihče pravzaprav ne ve, ali so to res tiste tehnologije, ki bodo čez 20 ali 30 let najbolj učinkovite pri pridobivanju električne energije. Morda bodo raziskovalci odkrili danes še povsem neznano tehnologijo in bodo danes izdatno finančno podprte tehnologije le še bežen, a drag spomin.
Neki britanski fizik je nedavno izračunal, da bi ob danes dostopni tehnologiji za zagotovitev vse energije, ki jo Britanci potrebujejo, morali z vetrnimi elektrarnami, solarnimi paneli in bioenergenti prekriti med 20 in 25 odstotki celotnega Otoka. Tako se postavlja tudi vprašanje degradacije okolja s sicer čistejšimi tehnologijami.
Svet z obnovljivimi viri energije danes ni videti niti približno tako rožnat, kot ga v svoji odmevni in kontroverzni knjigi Družba ničelnih mejnih stroškov opisuje avtor Jeremy Rifkin. Med drugim v knjigi, v kateri napoveduje konec kapitalizma in zmago delitvene ekonomije tako imenovanih »prosumerjev« (potrošnikov, ki so hkrati tudi proizvajalci), piše naslednje: »V prihajajoči dobi bo na stotine milijonov ljudi samo proizvajalo obnovljivo energijo v svojih domovih, pisarnah in tovarnah ter električno energijo delilo z drugimi proizvajalci – potrošniki prek energetskega interneta. Podobno kot danes po internetu že delimo informacije.«
Takšna reorganizacija elektrifikacije bo zahtevala neslutene investicije v prenosno omrežje. Zahtevala bo baterije izjemnih zmogljivosti, ki bodo v omrežju lahko shranile dovolj energije za zagotavljanje stabilne oskrbe in ki jih danes še ni na vidiku. Vsaj ne dovolj velikih in cenovno dostopnih. In da, zahtevala bo učinkovito komunikacijo med razkropljenimi mini proizvajalci.
Glede na to, da je že relativno majhen delež obnovljivih virov v celotni porabi energije po svetu povzročil obilico finančnih in praktičnih težav, je povsem retorično vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo ta delež narasel na nezanemarljiv odstotek. Ali, kot so pred časom slikovito zapisali v Economist: Subvencije spodbujajo investicije v obnovljive vire energije; le-ti znižujejo veleprodajne cene elektrike, kar pa povečuje potrebo po finančni podpori. Živ dokaz tega je prav Nemčija, kjer so z znižanjem subvencij investicije v obnovljive vire energije v zadnjih letih izjemno upadle. Teoretično bi 100-odstotna oskrba z električno energijo iz obnovljivih virov vodila v ničelne veleprodajne cene, kar bi seveda onemogočilo vse nove investicije in država ali pa potrošniki bi morali investicije v celoti subvencionirati. Trg bi praktično prenehal obstajati.
Na katero stran v zgodovini se bo torej uvrstil Energiewende, med zmagovalce ali poražence?

                                                                                                                                                                                            19.08.2017
 
 

 
Včerajšnja oddaja Odmevi na kateri nas je zastopal naš član Mario Benkoč.  Končno en realen prispevek o vetrnih elektrarnah!

4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174486015                                                                                                                                   12.08.2017
 

 
Povezava na članek povzet po STA :

m.24ur.com/novice/slovenija/zdruzene-civilne-iniciative-se-vedno-mocno-proti-vetrnim-elektrarnam.html
                                                                                                                              17.07.2017
 

 
Sicer z malo zamude, ampak vseeno uspešno izvedena akcija naših aktivistov.

Foto
 
 

 
Članek  v časopisu Finance : Zeleni "čudež" vetrne energije

oe.finance.si/8858098/Zeleni-%C4%8Dude%C5%BE-vetrne-energije?src=pj160617
                                                                                                                                                                                               16.06.2017
 

 
Sončna in vetrna energija - le 2,9% delež svetovnega povpraševanja po energiji do leta 2040. Sončna  in vetrna energija bosta  pokrili  manj kot 3 odstotke svetovnega povpraševanja po energiji po  podatkih iz Mednarodne agencije za energijo (IEA) do leta 2040.
Trenutno, vetrna in sončna energija ustvarjata 0,45 in 0,12 odstotka svetovne energije. Do leta 2040 se bo delež povečal le za 1,88 in 1,03 odstotka.     

ruhrkultour.de/solar-wind-nur-geringer-anteil-an-der-weltweiten-energie-bis-2040/

                                                                                                                                                                                                                    15.06.2017
 

 
Dansko podjetje Mas Environmental, strokovnjaki na področju hrupa vetrnih elektrarn  omogoča poslušanje zvoka kot posledica delovanja vetrnih elektrarn. 

www.masenv.co.uk/listening_room#item153


Na povezavi je mogoče poslušati delovanje vetrne elektrarne na razdalji 550 metrov od stanovanj.

www.masenv.co.uk/dBGraph/Knabbs_Ridge
                                                                                                                                                                         15.06.2017
 

 
Zdaj je gotovo: Enercon in Carigcannon Wind Farm sta odgovorni in morata v celoti plačati odškodnino lastnikom za izgubo domov zaradi hrupnega delovanja vetrnih elektrarn.

vind-alarm-danmark.eu/hoejesteret-i-irland-den-14-juni-2017-syv-irske-familier-vinder-over-big-wind/
                                                                                                                                                                                                                     15.06.2017

 

 
Škotska vlada zavrnila projekt gradnje 13 vetrnih elektrarn v kraju Glenurquhart v bližini jezera Loch Ness.

www.pressandjournal.co.uk/fp/news/highlands/1259816/turbine-objectors-celebrate-victory/

                                                                                                                               06.06.2017

 

 
Pravica ! Eco-velikan Greenpeace ne more več zanikati obstoj vpliva zelenega lobija. Plačati mora 30.000 funtov globe zaradi kršenja Zakona o lobiranju v Veliki Britaniji.

green-watch.net/shady-greenpeace-lobbyists-hit-with-30k-fine-after-breaking-law-d0c92504c7b0

                                                                                                                                                                           20.05.2017
 

 
Študija: Baterije za sončno in vetrno energijo naredijo za okolje "več škode kot koristi" !
climatechangedispatch.com/study-batteries-for-wind-and-solar-do-more-harm-than-good-for-environment/

                                                                                                                                                                         20.05.2017
 

 
Francoska nacionalna medicinska akademija  je potrdila, da vetrne elektrarne povzročajo bolezen z imenom: "sindrom vetrnih elektrarn"!

www.academie-medecine.fr/articles-du-bulletin/publication/?idpublication=100718

www.academie-medecine.fr/wp-content/uploads/2017/05/Rapport-sur-les-%C3%A9oliennes-M-Tran-ba-huy-version-3-mai-2017.pdf
                                                                                                                                                                                                   20.05.2017                                                                                                                                          
 

 
 

 
Članek AAG glede PVE Zajčica.

alpeadriagreen.wordpress.com/2017/05/16/v-novih-prostorskih-dokumentih-obcine-divaca-ni-lokacij-za-vetrnice/
                                                                                                                                 16.05.2017
 

 
 

 
Foto
 
       Tako bo videti Zajčica z Nanosa !                                                                                                       10.04.2017
 

 

Foto

Naši v akciji v vasi Gabrče, tik pod načrtovanim poljem vetrnih elektrarn Zajčica.

 

 
Državni prostorski načrt Polje vetrnih elektrarn Zajčica v krajevni skupnosti Senožeče.
V naši KS Senožeče investitor Amicus d.o.o. s podporo države načrtuje izgradnjo PVE Zajčica, ki obsega 9 vetrnih elektrarn skupne instalirane moči do 30 MW vključno z dostopnimi potmi do posameznih vetrnih elektrarn in povezovalnimi 20 kV elektroenergetskimi podzemnimi kabli, ki se lahko vključijo v obstoječe elektroenergetsko omrežje v dveh variantah.
                         
                     RECIMO NE TEMU ABSURDNEMU PROJEKTU !

arhiv.mm.gov.si/mop/javno/dpn_ve_zajcica/2_graficni_del/21_graficni_del_situacija_dof.pdf

                                                                                                                                                                                                                   08.04.2017
 

 

Foto

     Bi živeli tukaj ?

 

 
Danska občina Esbjerg odpovedala načrte za vse kopenske vetrne elektrarne na njenem območju.
S tem se ukinjajo vsi načrti za vetrne elektrarne v Vilslev na severu, Kærbøl Mark in Lundmark. To so tri lokacije, ki so bile vključene v načrt postavitve 34 vetrnih elektrarn.

Občina Esbjerg je sledila zgledu nekaterih drugih občin, vključno Vejen in Tønder, ki so prav tako preklicale svoje načrte za vetrne elektrarne.

cphpost.dk/news/danish-municipality-cancels-plans-for-all-onshore-wind-turbines.html
                                                                                                                              15.03.2017
                    
 

 
Zanimiva slika, kako se odstranjujejo deli  na eni od štirih zlomljenih vetrnic v Nemčiji zaradi neurja,  januarja 2017. Zakaj so vsi delavci zaščiteni s kombinezoni in maskami, če so vetrnice " zelene, " čiste " in " zdrave" ! ? 
Odgovor: ker niso !

                                                                                                                              13.03.2017
Foto
 
 

 
V Italiji je finančna policija zasegla vetrni park zgrajen leta 2005 zaradi suma podkupovanja in korupcije! Toliko, da se ve.

www.report.rai.it/dl/Report/extra/ContentItem-633ba607-ae6c-4229-bfa1-52dcb979f61b.html

                                                                                                                                                                           10.03.2017
 

 
Remondis je ena največjih družb za ravnanje z odpadki v svetu. Herwart Wilms lastnik podjetja je v intervju, ki ga je podal za časopis Capitol, povedal naslednje: " Zvezna vlada je energijski preobrat gradila na opuščanju jedrske energije, in preiti zgolj na obnovljive vire energije . Vetrne elektrarne so vendar zgrajene iz kompozitnih materialov, ki se težko ločujejo.. Ne moremo jih reciklirati ! Ne moremo jih sežigati, ker te snovi, mašijo filtre sežigalnic. Tako ne vemo kaj storiti z jedrskimi odpadki - in novo tehnologijo, s katero ne vemo kako se spopasti z odpadki.
Operaterji nam ponujajo veliko denarja zato, da jih odstranimo. Lahko jih tudi začasno skladiščimo, vendar zelo malo tega."

www.capital.de/dasmagazin/energiewende-windraeder-abfall-recycling-rohstoffe-remondis-8570.html
                           
  
                                                                                                                                                                            03.03.2017
 

 
Povezava za  zvezo državljanskih pobud ustanovljena v Nemčiji.
Cilji te delovne skupine so medsebojna podpora s potrebnim znanjem in usklajeno ukrepanje na nacionalni politični ravni.
Stran je politično neodvisna  z edinim ciljem obveščati in informirati ljudi glede vetrne energije.


www.gegenwind-saarland.de/
                                          
                                                                                                                                                                                                                 02.03.2017
Tudi  na Danskem protestirajo proti umeščanju vetrnih elektrarn. 
Skupina državljanov kraja Lundmark je protestirala pred občinsko stavbo proti postavitvi vetrnih elektrarn v njihovem kraju.


www.jv.dk/toender/Borgere-demonstrerer-mod-vindmoeller-foran-raadhus/artikel/2483331

                                                                                                                                                                     28.02.2017
 

 
O obljubah investitorjev vetrnih elektrarn o finančnih podporah mestu Gadebuschs.

Zlata, vredne besede župana:

Župan mesta Gadebuschs Ulrich Howest ima jasno mnenje o takšnih poslih : "Denar ni vse. Če bi mesto kot je Gadebusch vzel denar in hkrati se brani pred več vetrnimi elektrarnami , ne bi bilo spodobno. To lahko daje vtis, da z njihovo ponudbo lahko kupijo mesto. To bi bilo v tem trenutku usoden signal, «pravi Ulrich Howest.

" S to ponudbo, očitno poskušajo razdeliti mestne oblasti." Lokalni politiki so soglasno glasovali proti vetrnim elektrarnam, je izjavil podpredsednik leve stranke v Gadebuschs-u.
 
www.svz.de/lokales/gadebusch-rehnaer-zeitung/1-2-millionen-euro-fuer-ja-zum-windpark-id16181156.html
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                         23.02.2017
 

 
Bruselj (dpa) - zaradi stalne visoke ravni onesnaženosti, je Evropska komisija poslala opomin Nemčiji.

greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/eu-kommission-ruegt-deutschland-wegen-starker-luftverschmutzung           
                                                                                                                                                                                                                  17.02.2017
 

 
Časopis Finance 13.02.2017 
Novinar : Borut Hočevar

Nemška energetika desetkrat bolj umazana od francoske

Nemci so pri proizvodnji kilovatne ure električne energije lani ustvarili 560 gramov ogljikovega dioksida, Francozi pa 58 gramov, so izračunali na portalu Environmental Progress.
Proizvodnja v nemških termoelektrarnah je lani zrasla. Na sliki je termoelektrarna RDK v Karlsruheju.
Nemški izpusti so se povečali drugo leto zapored zaradi zaprtja ene od jedrskih elektrarn. Njeno proizvodnjo so namreč nadomestili s premogovnimi in plinskimi turbinami. Z obnovljivimi viri je niso mogli, saj je proizvodnja v nemških sončnih in vetrnih elektrarnah lani upadla.
Proizvodnja nemške zelene energije je bila lani manjša kot predlani, čeprav so zmogljivosti vetrnih elektrarn povečali za deset, sončnih pa za 2,5 odstotka. Razlog za upad: lani je bilo na ozemlju Nemčije precej manj sončnih ur kot leta 2015.
Če bi nemška nuklearka še vedno delovala, bi izpusti v Nemčiji lani upadli, ugotavljajo na portalu Environmental Progress, ki podpira jedrsko energijo.
Izračunali so še, da so lani v nemški energetiki v zrak spustili desetkrat več ogljikovega dioksida kot v francoski. Celotna nemška proizvodnja električne energije je namreč znašala 545 teravatnih ur, francoska pa 530. Izpusti se razlikujejo zaradi različnih virov. V Franciji so po podatkih za leto 2015 proizvedli skoraj 77 odstotkov električne energije v jedrskih in hidroelektrarnah, v Nemčiji pa 55 odstotkov svoje električne energije v elektrarnah na fosilna goriva.
Lani je zaradi daljše ustavitve francoskih nukleark sicer zrasla tudi francoska proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv.

                                                                                                                                                                         14.02.2017
 

 
Eksplozija baterije električnega kolesa povzročila požar v garažni hiši v Hannovru. Ocenjena škoda približno 500.000 €.

www.heise.de/newsticker/meldung/Hannover-Explosion-von-E-Bike-Akku-loest-Parkhausbrand-aus-3619564.html   
                                                                                                                                                                                                                   08.02.2017                              
 

 
Nazoren posnetek, ki kaže kaj  bi se lahko zgodilo tudi  z vetrnico v bližini avtoceste pri Razdrtem... in ne samo tam.

www.youtube.com/watch?v=etN8QCbWmF0                                
                                                                                                                                                                                                 07.02.2017  

                     
 

 
Družba, Prokon operater vetrnih elektrarn v Nemčiji, na Poljskem in Finskem, je obvestil svoje vlagatelje, da gre v stečaj in prekine vse projekte na Poljskem. Po navedbah nemških medijev "zadnji žebelj v krsti" za nemško podjetje je bil sprejeti davek na vetrne elektrarne sredi lanskega leta. Poleg tega z novim zakonom vetrne elektrarne so postale manj dobičkonosne.

www.rp.pl/Energianews/302049963-Prokon---operator-farm-wiatrowych-z-Niemiec-traci-na-ustawie-wiatrakowej.html#ap-1
                                                                                                                                                                                                                                                    06.02.2017


 

 
Mestni svet mesta Viborg zavrnil načrte za postavitev štirih vetrnih elektrarn.

www.tvmidtvest.dk/artikel/igen-igen-byraadet-i-viborg-siger-nej-til-vindmoeller

 

                                                                                                                                                                             01.02.2017                                                                          

 

 
Stališče poljskega nacionalnega inštituta za javno zdravje o vplivih vetrnih elektrarn.

www.pzh.gov.pl/en/position-of-the-national-institute-of-public-health-national-institute-of-hygiene-on-wind-farms/                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                     31.01.2017
 

 
Občinski svet mesta Livre-sur-Changeon ( Francija ) zavrnil namestitev katerega koli projekta vetrnih elektrarn v občini. 
Prav tako je občinski svet zahteval, da se ustavi vse začete postopke ali nadaljnje študije o namestitvi vetrnih elektrarn v Livre-sur-Changeon in predlagali prefektu prepoved izdaje gradbenega dovoljenja.

www.lachroniquerepublicaine.fr/2017/01/30/environnement-le-projet-eolien-arrete-a-livre/                   31.01.2017
 

 
Kolikokrat se je opozorilo na to, da UNESCO NI SAMOUMEVEN. Čuvajmo dediščino za danes in za jutri!

Odbor za svetovno dediščino je odločilo, da se dolina Labe v Dresdenu - Nemčija črta iz seznama svetovne dediščine UNESCO zaradi gradnje štiripasovnega mostu v središču kulturne krajine, kar je pomenilo, da je kraj izgubil svojo "izjemno univerzalno vrednost ". 

whc.unesco.org/en/news/522/                                                                                                                                                 30.01.2017
 

 
EKSKLUZIVNO: Nemško povečanje emisiji v letu 2016 kljub zapiranju jedrskih elektrarn! Zelo dobra stran, kjer s konkretnimi podatki se dokazuje neuspeh zelenega preobrata v Nemčiji! Katastrofa. Naši politiki pa vztrajajo, da se moramo zgledovati po Nemčiji glede OVE ( obnovljivih virov energije).

www.environmentalprogress.org/big-news/2017/1/13/breaking-german-emissions-increase-in-2016-for-second-year-in-a-row-due-to-nuclear-closure       
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           28.01.2017                                                                                                            


 

 
ŠVEDSKA: Po 13 letih delovanja bo podjetje Vattenfall razstavilo 10 MW vetrni park. Razlog predrago vzdrževanje, pomanjkanje rezervnih delov ter drago nadomestilo podmorskega kabla. Po razgradnji bodo na morju vzpostavili prvotno stanje.
Kje so že tiste obljube o 20-25 letnem delovanju brez problema?

www.windpoweroffshore.com/article/1313014/gallery-vattenfalls-yttre-stengrund-decommissioned
                                                                                                                                                                                                   
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          24.01.2017
 

 
Nemčija dodala neverjetnih 10 odstotkov več vetrnih elektrarn in za 2,5 odstotka več sončnih elektrarn v letih 2015 in 2016, vendar je ustvarila manj kot en odstotek več električne energije iz vetra in en odstotek manj električne energije iz sončne.
Neuspeh ... sto milijard v nič v obliki znižanja CO2 stagnira skoraj 10 let! 

Ne samo, da sonce in veter nista nadoknadili drastično zmanjšanje jedrskih elektrarn v letu 2016, ampak se je proizvodnja električne energije iz sonca in vetra drastično zmanjšala. To pomeni, da Nemčija dobesedno nima nobenega napredka glede znižanja izpustov CO2 v zadnjem desetletju. Več v članku.



notrickszone.com/2017/01/15/failure-hundreds-of-billions-for-nothing-as-germany-co2-reductions-stagnant-almost-10-years/#sthash.b5dql4qb.2r0MOsAM.dpb                                      

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          16.01.2017
 

 
ENERCON NA IRSKEM PRIZNAL ODGOVORNOST ZA HRUPNE VETRNICE                                                                                                                                                             mothersagainstturbines.com/2017/01/04/enercon-admits-liability-in-high-court-ireland/                      04.01.2017
   
Na vse novice